Bolečina v gležnju brez poškodbe

Bolečina v gležnju brez poškodbe je pogost pojav pri odraslih in športno aktivnih posameznikih. Čeprav ni prisotnega zvina ali padca, se lahko gleženj začne postopno boleče odzivati – pri hoji, teku ali celo v mirovanju. Najpogostejši razlog ni poškodba, temveč preobremenitev tetiv in sklepnih struktur, ki se razvija tiho, zaradi ponavljajočih se gibov, nepravilne obutve ali porušene biomehanike stopala.

V nadaljevanju boste izvedeli, zakaj se pojavi bolečina v gležnju brez očitnega vzroka, kako jo ločiti med različnimi oblikami vnetja, katere diagnostične metode (vključno s 3D analizo stopal) pomagajo odkriti pravi vzrok in kateri program vaj ter ortopedski vložki dokazano pospešijo okrevanje.
Cilj ni zgolj lajšanje bolečine, ampak stabilen, močan gleženj brez ponovitve težav.

Najpogostejši vzroki bolečine v gležnju brez poškodbe

Ko v gležnju ni prisotne poškodbe, a se bolečina vseeno pojavlja, gre skoraj vedno za preobremenitveno reakcijo v mehkih tkivih – tetivah, ovojnicah ali sklepnih površinah. Ti procesi se razvijejo počasi, pogosto zaradi napačne obremenitve, slabe obutve ali spremenjene biomehanike stopala.

Spodaj so najpogostejši netravmatski vzroki bolečine v gležnju.

Ahilova tendinopatija (zadnji del gležnja)

Ahilova tetiva povezuje mečne mišice s petnico in je najmočnejša tetiva v telesu.
Pri ponavljajočih se obremenitvah (tek, hoja navkreber, trde podlage) lahko pride do mikropoškodb, ki sprožijo vnetni odziv in degeneracijo kolagenskih vlaken.

Simptomi:

• bolečina in togost 2–6 cm nad petnico, najmočnejša zjutraj,
• zadebeljena ali občutljiva tetiva,
• pekoč občutek po fizični aktivnosti.

Vzroki:

• povečana aktivnost brez postopne prilagoditve,
• napačna obutev ali prenizka peta,
• prekomerna pronacija ali neenakomerna obremenitev stopal.

Zdravljenje: raztezne in ekscentrične vaje, postopno vračanje v obremenitve, včasih povišana peta ali vložek za razbremenitev tetive.

Peronealne tetive (zunanji del gležnja)

Peronealne tetive potekajo po zunanji strani gležnja in stabilizirajo stopalo pri hoji ali teku.
Ko so kronično preobremenjene ali drsijo po kostnih strukturah, se pojavi peronealna tendinopatija.

Simptomi:

• bolečina ali pekoč občutek na zunanji strani gležnja,
• občutek “škljocanja” ali zdrsa tetive,
• slabša stabilnost pri hoji po neravnih tleh.

Vzroki: ponavljajoča supinacija, neustrezna obutev, oslabljene stabilizacijske mišice.

Zdravljenje: krepitev peronealnih mišic z elastičnim trakom, stabilna obutev z oporo pete, proprioceptivne vaje za ravnotežje.

PTTD – disfunkcija posteriorne tibialne tetive (notranji del gležnja)

Posteriorna tibialna tetiva poteka vzdolž notranje strani gležnja in skrbi za dvig ter stabilizacijo notranjega stopalnega loka.
Ko oslabi ali se vname, začne lok propadati navznoter, kar povzroča dodatno obremenitev tetive in notranjega gležnja.

Simptomi:

• bolečina in oteklina pod notranjim gležnjem,
• postopno povešanje stopalnega loka,
• utrujenost po daljši hoji ali stajanju.

Vzroki: kronična preobremenitev, pronacija, neustrezna obutev, pogosto pri ženskah srednjih let.

Zdravljenje: krepitev tibialis posterior, uporaba ortopedskih vložkov za oporo loka, korekcija hoje z 3D analizo.

Sinovitis ali bursitis (vnetje ovojnic)

Vnetje sklepne ovojnice (sinovitis) ali burze (bursitis) se lahko razvije zaradi stalnega trenja ali pritiska, tudi brez poškodbe.

Simptomi:

• razprta oteklina, toplota, blaga rdečina,
• občutek polnosti v sklepu,
• bolečina pri gibanju, ne pa vedno pri mirovanju.

Zdravljenje: počitek, hlajenje, zmanjšanje obremenitve, fizioterapija z ultrazvokom ali laserjem, včasih kratkotrajna protivnetna terapija.

Degenerativne spremembe (artroza gležnja)

Pri starejših ali po ponavljajočih se obremenitvah lahko pride do obrabe hrustanca (artroze).
Hrustanec izgublja elastičnost, kostne površine se približajo in povzročijo vnetje ter bolečino.

Simptomi:

• jutranja togost, ki se zmanjša z gibanjem,
• omejeno gibanje in občutek “trdega sklepa”,
• bolečina pri daljšem stanju.

Zdravljenje: redno razgibavanje sklepa, fizioterapija, obutev z dobro blažitvijo, vložki z mehko petno blazinico, po potrebi injekcijska terapija (hialuron, PRP).

Ključni poudarek:
V vseh zgoraj navedenih primerih gre za postopen razvoj težave, ne nenaden dogodek. Pravočasna analiza gibanja in obremenitev (npr. 3D analiza stopal) je zato bistvena, da ugotovimo, kje nastaja preobremenitev in kako jo učinkovito odpraviti.

Kako prepoznati vzrok – po lokaciji bolečine

Pri netravmatskih bolečinah v gležnju je lokacija bolečine najzanesljivejši namig, kaj se dogaja v ozadju. Spodnja tabela ti pomaga hitro prepoznati, kateri del gležnja je prizadet, in kakšen je verjeten vzrok.

Klinični nasvet

Če se bolečina pojavlja vedno na istem mestu, a brez vidne otekline ali modrice, gre skoraj zagotovo za preobremenitveno vnetje.
Če pa se bolečina seli ali pojavlja ponoči, pomisli na živčno utesnitev ali vnetni artritis – to je znak, da je potreben zdravniški pregled.

Nasvet Popoln Korak:
Pri vsakem ponavljajočem se vnetju gležnja je priporočljivo opraviti 3D analizo stopal, saj pogosto pokaže, da je vzrok drugje – npr. v kolenu, medenici ali slabi simetriji hoje.

Diagnostika bolečine v gležnju

Klinični pregled

Prvi korak pri oceni bolečine v gležnju brez poškodbe je vedno temeljit klinični pregled.
Strokovnjak bo preveril:

• mesto največje bolečine (zadaj, spredaj, znotraj ali zunaj gležnja),
• prisotnost otekline, zadebelitve ali toplote,
• obseg gibljivosti in stabilnost sklepa,
• stanje stopalnega loka in način hoje.

V več kot 80 % primerov je mogoče z natančnim pregledom že postaviti predhodno diagnozo, brez potrebe po slikanju.
Če bolečina traja več kot 3–4 tedne ali se slabša, sledi slikovna diagnostika.

Ultrazvok (UZ) in magnetna resonanca (MRI)

Ultrazvočna preiskava je najpogosteje uporabljena metoda za odkrivanje vnetij in degenerativnih sprememb v tetivah.
Omogoča oceno:

• zadebelitev ali mikrotrganin tetiv,
• prisotnosti izliva v sklepu,
• vnetja ovojnic (sinovitisa) in burz (bursitisa).

Pri sumu na globlje ali kompleksne spremembe se izvede MRI (magnetna resonanca), ki jasno prikaže mehka tkiva in hrustanec.
To je smiselno, kadar bolečina traja več kot 6 tednov ali se pojavi nočno bolečinsko poslabšanje.

3D analiza stopal in hoje

Pri Popoln Korak je diagnostični proces razširjen z napredno 3D analizo stopal, ki dopolnjuje klinični pregled.
Skeniranje omogoča:

• natančno vizualizacijo porazdelitve pritiska med hojo in stanjem,
• identifikacijo pronacije ali supinacije,
• merjenje simetrije med levim in desnim stopalom,
• ter simulacijo vpliva ortopedskih vložkov na porazdelitev sil.

Ključna prednost: s 3D analizo odkrijemo, ali težava v gležnju izvira iz napačne osi kolena, stopala ali drže telesa, kar pri klasičnem pregledu pogosto ostane skrito.

Postopek:

• skeniranje traja približno 30 sekund,
• analiza in razlaga rezultatov 10 minut,
• pacient prejme pisno poročilo z grafom obremenitev in predlogom nadaljnje terapije (vaje, raztezanje, vložki po meri).

Kdaj naprej k specialistu

Če bolečina:

• traja več kot 6 tednov,
• je prisotna tudi ponoči ali v mirovanju,
• se pojavi oteklina ali toplota sklepa,
• ali se pojavlja v kombinaciji z mravljinčenjem,

je potreben ortopedski ali fiziatrični pregled.
V redkih primerih, ko konzervativno zdravljenje ne pomaga, se razmisli o dodatnih postopkih (PRP, ESWT, injekcije hialurona ali kortikosteroidov).

Nasvet Popoln Korak:
Ključna razlika med uspešnim in neuspešnim zdravljenjem ni v terapiji, temveč v pravilni diagnozi.
Če vemo, ali gre za mehanski, vnetni ali živčni vzrok, lahko izberemo natančno terapijo in se izognemo mesecem neuspešnih poskusov.

Zdravljenje in rehabilitacija bolečine v gležnju

Zdravljenje bolečine v gležnju brez poškodbe mora biti sistematično.
Uspeh ne pride s počitkom, ampak z nadzorovanim gibanjem, ki postopno obnavlja tkivo in stabilnost sklepa.
Po kliničnih smernicah se pristop deli na tri faze:

Faza 1 (0–4 tedne): zmanjšanje vnetja in bolečine

Cilj prve faze je umiriti vnetje in preprečiti dodatno draženje tetiv ali ovojnic.

Glavni ukrepi:

• počitek in zmanjšanje dolgotrajnega stanja ali hoje po trdih tleh,
• hlajenje 10 min po aktivnosti, 2–3 × na dan,
• uporaba stabilne, mehko blažene obutve,
• po potrebi kratkotrajno jemanje nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID),
• izometrične vaje meč in stopala za ohranjanje tonusa (5 × 45 s, 2 × na dan).

Cilj: zmanjšanje bolečine za najmanj 30 % in odprava jutranje togosti do 4. tedna.
Po raziskavah (JOSPT 2023) se večina bolnikov ob pravilni izvedbi izboljša že v 2–3 tednih.

Faza 2 (4–12 tednov): aktivna rehabilitacija in stabilizacija

Ko bolečina popusti, sledi faza aktivne obremenitve, s katero tkivo postopno postane močnejše in prožnejše.
Vaje izvajaj redno – to je ključno za dolgoročno okrevanje.

Napredne metode (če bolečina vztraja):

• ESWT (udarni valovi): dokazano zmanjšajo bolečino za 60–80 % v 6 tednih,
• PRP injekcije: za kronične degenerativne spremembe,
• Nočni trak/opornica: razbremeni tetive in zmanjša jutranjo togost.

Vloga ortopedskih vložkov po meri

Ko analiza pokaže biomehanske nepravilnosti (pronacija, visok lok), so vložki po meri ključen del terapije.
Njihova naloga ni mehčanje, temveč biomehanska korekcija osi.

Učinki:

• enakomerna porazdelitev pritiska,
• razbremenitev tetiv in sklepov,
• zmanjšanje sile na Ahilovo in tibialno tetivo do 20 %.

Študija Foot & Ankle Int 2022 navaja, da individualni vložki zmanjšajo bolečino v gležnju za ≈ 70 % v 12 tednih.

V Popolnem Koraku se vložki izdelajo po 3D skenu stopal, kjer se natančno določi vzrok preobremenitve.

Faza 3 (> 12 tednov): dolgoročna stabilizacija in preprečevanje ponovitve

Ko bolečina izzveni, se program ne konča.
Cilj te faze je ohraniti stabilnost sklepa in preprečiti ponovne vnetne epizode.

Priporočila:

• nadaljuj z raztezanjem in propriocepcijo 3 × / teden,
• uporabi ortopedske vložke pri vsakodnevni obutvi,
• zamenjaj športne copate vsakih 6–9 mesecev,
• vzdržuj telesno težo (–1 kg = –3–5 kg sile na gleženj),
• kontrolna 3D analiza 1 × letno.

Preventiva in življenjski slog

Ko bolečina popusti, je cilj ohraniti močan, gibljiv in stabilen gleženj, da se težava ne ponovi.
Večina ljudi naredi napako, ker po izboljšanju preneha z vajami — in čez nekaj mesecev se bolečina vrne.
Zato je preventiva ključni del vsake rehabilitacije.

Redno raztezanje in krepitev

Z rednimi vajami ohranjaš elastičnost tetiv in moč stabilizatorjev gležnja.

Osnovni preventivni program:

• raztezanje meč (3 × 30 s, 3 × / teden),
• raztezanje plantarne fascije s trakom (3 × 30 s, 3 × / teden),
• dvigi na prste (3 × 12),
• propriocepcija (stoja na eni nogi, 2 × 30 s, 2 × / teden),
• hoja po prstih in petah (2 × 30 m).

2. Izbira primerne obutve

Neustrezna obutev (pretanko podplatje, obrabljene pete, neenakomerna amortizacija) poveča obremenitev gležnja.

Priporočila:

• stabilna obutev z mehko sredico (EVA pena, gel),
• zmeren dvig pete (8–12 mm) pri pronaciji,
• široka prstna škatla (toe box),
• menjava športnih copat vsakih 600–800 km ali 6–9 mesecev,
• uporaba vložkov po meri, če analiza pokaže biomehanske nepravilnosti.

3. Nadzor telesne teže in gibanja

Vsak 1 kg telesne teže pomeni dodatnih 3–5 kg pritiska na gleženj pri vsakem koraku.
Ohranjanje zdrave telesne mase, redni sprehodi in vadba nizke intenzivnosti (plavanje, kolesarjenje) pomembno zmanjšajo tveganje za ponovitev težav.

4. Kontrolna 3D analiza stopal

Tudi po odpravi bolečine je priporočljivo opraviti kontrolno 3D analizo stopal vsakih 6–12 mesecev.
S tem se odkrijejo nove nepravilnosti v obremenitvah, še preden povzročijo težave.
Pri izraziti pronaciji ali propadu loka so priporočljive manjše korekcije vložkov na 1–2 leti.

Pogosta vprašanja (FAQ)

Zakaj me boli gleženj, če se nisem poškodoval?

Najpogosteje zaradi preobremenitve tetiv ali propada loka. Diagnozo potrdi klinični pregled ali 3D analiza stopal.

Kako ločim Ahilovo tetivo od peronealne bolečine?

Ahilova tetiva boli zadaj nad peto, peronealne pa zunaj gležnja in pogosto povzročajo občutek “škljocanja”.

Koliko časa traja zdravljenje?

Večina pacientov se izboljša v 6–12 tednih z doslednim programom vaj in korekcijo obremenitev.

Ali so ortopedski vložki vedno potrebni?

Ne vedno. Priporočljivi so, kadar analiza pokaže biomehanski vzrok (pronacija, padec loka, asimetrija hoje).

Kdaj je MRI smiseln?

Če bolečina traja več kot 8 tednov kljub terapiji ali če obstaja sum na raztrganino tetive ali vnetje ovojnic.

Zaključek

Bolečina v gležnju brez poškodbe ni znak staranja, temveč opozorilo telesa, da je biomehanika stopala porušena.
S pravočasno diagnozo, pravilno izbiro vaj in obutve ter po potrebi vložki po meri lahko večina ljudi ponovno doseže popolno gibljivost v 8–12 tednih, brez zdravil in operacij.

Avtor: Popoln Korak 
Zadnja posodobitev: oktober 2025